Življenje je včasih kot mavrica na nevihtnem nebu. V trenutku se obrne na slabo, s pomočjo prijateljev pa tudi na dobro. Tako pravi naš gost Igor Plohl, ki nas je obiskal na marčevsko sredo materinskega dne.
Njemu je v njegovih 36 letih življenje namenilo veliko lepega, pa tudi nepredstavljivo težkega, saj mu je padec z lestve pred sedmimi leti popolnoma spremenil življenje, ga prikoval na voziček, spopadal se je z neukrotljivimi bolečinami in strahom, da nikoli več ne bo mogel početi njemu najljubših stvari: kolesariti, planinariti in poučevati otroke. Vendar je se je tudi na njegovo nevihtno nebo naslikala mavrica. Zdaj že vozi svoj prilagojen avtomobil in kolo, na vozičku igra košarko, živi v svojem stanovanju in poučuje v bolnišnični šoli v Mariboru. Pokazal nam je slikanici o Levu Rogiju, ki doživi podobno nesrečo in avtobiografsko knjigo Ne domišljal si, v kateri podrobno in iskreno opiše svojo pot velikih življenjskih preizkušenj. Naš gost Igor nas je, tako majhne kot velike, prepričal, da lahko s pogumom in močno voljo dosežemo več kot si lahko predstavljamo.
knjižničarka Janja Irman Kolar
