Zgodovina šole

Enorazredna šola ali trivialka je bila v  Mozirju ustanovljena leta 1783. Pouk je potekal v prostorih nekdanje kaplanije, kjer so v nemščini  poučevali duhovniki. Štiri leta za tem je učiteljsko službo nastopil zaveden Slovenec Franc Hofbauer, ki je poučeval  tudi v slovenščini, in sicer v svoji hiši (danes je po njem poimenovana ulica v Mozirju) vse do svoje smrti. Šele po letu 1845 je bil v šolah dovoljen materni jezik, zato je šolo obiskovalo vedno več otrok. Postavili so novo poslopje, v katerem je bilo poleg šole tudi stanovanje za kaplana. Danes je v njem muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani.

sola2

Fotografija skenirana iz knjige Mozirje

Leta 1873 se je enorazrednica razširila v  dvorazrednico. Ko so postali tudi ti prostori pretesni, so imeli pouk še pri zdravniku Lipoldu in na »marofu«. Leta 1896 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje (na mestu današnje blagovnice), v katerem je bila trirazrednica. V tem času je imela mozirska šola tudi »zlato knjigo«, v katero so vpisovali najboljše učence. Šola se je širila in 1905. leta postala štirirazredna, kmalu pa celo šestrazredna. Do druge svetovne vojne, v času šolskega upravitelja Franca Praprotnika,  je imela šola tudi svoj vzorčni vrt in sadovnjak. V času vojne so šolsko stavbo zasedli nemški učitelji. Stavba je bila poškodovana, uničena pa skoraj vsa učila in knjige. Leta 1945 je bila ustanovljena nižja gimnazija, ki je leto za tem dobila nove prostore na Brdcah (na tem mestu danes stoji stanovanjski blok).

sola1

Fotografija skenirana iz knjige Mozirje

Tukaj je delovala do leta 1970,  sprva pa so jo obiskovali učenci iz cele Zgornje Savinjske doline. Leta 1957 so bile nižje gimnazije ukinjene, uvedli pa so osemletko, v kateri so združili štirirazredno osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Prvi ravnatelj je bil Franjo Vajd, nasledil ga je Maks Vester. Pouk je potekal v istih dveh zgradbah, le telovadbo so imeli v prostorih TVD Partizan. Na prostoru današnje šole so zgradili največjo in najlepšo šolo v dolini in jo l. 1970 svečano predali svojemu namenu. Imela je štirirazredno podružnično šolo na Rečici, vse do leta 2000, ko je le ta postala samostojna. Leta 1974 je ravnateljevanje prevzel Anton Venek. Kasneje sta bili zgrajeni še dve podružnični šoli, in sicer v Šmihelu nad Mozirjem (1979) in na Lepi Njivi (1980). Matična šola je nato pridobila še nekaj prizidkov: učilnice za kemijo, fiziko, likovno in tehnično vzgojo, tri učilnice za razredni pouk in dve za šolo s prilagojenim programom. Leta 1992 je bila povečana in modernizirana tudi kuhinja. Leta 2003 je šola začela s prehajanjem na  izvajanje devetletke, leto za tem pa prizidala še tri učilnice in kabinet. Leta 2008 so učenci in učitelji mozirske šole končno dočakali otvoritev nove velike športne dvorane, kjer se odvijajo poleg pouka tudi  športne, kulturne in družabne prireditve.

slika1

Fotografija: Tomaž Petek

 Podružnična šola Lepa Njiva je v šol. l. 2015/16 prešla v dvoletno obdobje mirovanja, saj je bil vpis premajhen za samostojno delovanje.

Podružnična šola Šmihel nad Mozirjem

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Šmihelska šola je bila ustanovljena leta 1872, vendar takrat še ni imela svojih prostorov. Šolska zgradba je bila zgrajena leta 1893, a je bila med 2. svetovno vojno požgana. Po osvoboditvi je bil pouk v mežnariji. Takrat je bilo vpisanih 58 otrok, že naslednje leto pa 69. S prostovoljnim delom so krajani požgano šolo obnovili in  do leta 1967 je bila samostojna osemletka. Naslednje leto je postala podružnična šola s štirimi razredi, učenci višjih razredov  pa so pričeli obiskovati šolo v Mozirju.  4. oktobra 1979 so odprli na novo postavljeno montažno šolsko stavbo z dvorano za kulturne prireditve in asfaltiranim igriščem. V letu 2014 je bila zgradba sanacijsko obnovljena.

Dostopnost