Odkrito priznamo, da nismo dosti vedeli o njima, vedno pogosteje pa smo lahko slišali za njune nastope po Sloveniji. Ko smo oba povezali s pesmijo Ne bodi kot drugi, smo vedeli, da bo to čudovito motivacijsko srečanje ob začetku bralnega pa tudi šolskega leta.
Kot smo pričakovali, je prišel gospod Feri v temni obleki in s črnim klobukom. Prav tako je bila v črnini Ditka in njena kitara. On iz Prekmurja, kar nam je dokazal z recitacijo v prekmurščini, ona korošica iz Prevalj, česar iz nastopa ne bi ugotovili. Pevski zbor je zapel svojo zborovsko dvoglasno verzijo pesmi Ne bodi kot drugi, četrtošolke pa so nam jo pokazale v znakovnem jeziku.
Feri je pripovedoval svoje zgodbe o otroštvu, prvih ljubeznih in prvih verzih, nato nam je povedal nekaj zadnjih pesmi iz zbirke Ne. Ditka je vmes občuteno pela njegove pesmi in animirala mlade poslušalce, da so pomagali pri refrenih in s ploskanjem dajali ritem. Nekatere pesmi je uglasbil njen oče, nekatere pa sama. Vse skupaj je bilo prepleteno s sporočilom ljubezni in edinstvenosti vsakega izmed nas: Ne bodi kar nisi.
Po nastopu smo se skupaj fotografirali, Ajda pa je z njima opravila kratek intervju, ki bo opisan v Šolskem spletnem glasilu.
Veseli smo, da smo spoznali mojstra pripovedi, poezije, glasbe in petja, Ferija in Ditko.
Janja Irman Kolar
