Za teden pisanja z roko smo se navdušili že tretje leto zapored. Pravzaprav vključitev sploh ni bila vprašanje, ampak želja in pričakovanje, kaj bomo letos počeli. Na srečo smo letos izvajali aktivnosti v šoli in ne na daljavo kot lani.
Kot mnogi smo začeli že pred novoletnimi prazniki, ko smo pošiljali voščila in razglednice prijateljem v drugi šoli ali celo drugi državi. Ker sodelujemo v projektu eTwinning, smo pošiljali voščilnice v Francijo in glej ga, šmenta, povratno pošto smo prejeli prav v tednu pisanja z roko.
Šestošolci so si pisali pisma med seboj. Petošolci pa so pisali pozdrave upokojenim delavcem šole na rezglednicah. V različnih razredih so pri pouku slovenščine pisali Prešernove pesmi s kaligrafskimi pisali ali flomastri ter pesnili in zapisovali gazele.
Iskali in sestavljami smo lepe misli in sporočila. Nekatera smo razstavili, druga nesli domov, nekaj napisanih s kaligrafsko pisavo smo plastificirali in raznosili po učilnicah za misel tedna. Risanje in pisanje imen je še vedno zabavno in ustvarjalno likovno delo, s katerim so se posebej zabavali mlajši učenci, pri OPB so jih vpisali v papirnate kape in rokavice ter okrasili kot mandale. Učenci razredene stopnje so imeli kulturni dan z različnimi aktivnostmi na to temo. Četrtošolci so se prvič srečali z osnovami kaligrafije, ki se lahko izvaja tudi z dvema zlepljenima pisaloma, ki delata tanko ali široko sled in se nato vzorči. V roke pa so vzeli tudi kaligrafska peresa in se preizkusili v lepopisju na črtovju. Znanje kaligrafije so pri likovni umetnosti nadgrajevali vsi učenci predmetne stopnje. Risali in izrezovali smo roke ter nanje pisali sporočila in misli. Predvsem pa nas je letos navdušilo spoznanje, da je roka pravo multi-orodje, s katerim lahko pišemo, rišemo, beremo, držimo, božamo, zdravimo, vabimo, mahamo, delamo, govorimo…
Predvsem slednje je bilo za nas nova izkušnja, saj smo se v tem tednu posvetili tudi slovenskemu znakovnemu jeziku. Obiskala nas je tolmačka Polona Dobnik, ki je otrokom predstavila slovenski znakovni jezik v abecedi, konkretnih besedah, pesmi in igri. Otroci so se nato preizkušali v govorici gluhih, z njo napovedali proslavo ob dnevu kulture, kretali ob pesmih in predstavili mnenje o knjigi 140 decibelov tišine. V enoročni abecedi slovenskega znakovnega jezika se je preizkusilo vseh 406 učencev OŠ Mozirje, vsak v svojem razredu, v katerem visijo tudi plakati z abecedo.
Pri angleščini so nekateri likovno opremili Favorite English Words, pri slovenščini pa so na lističe zapisali slovenske sopomenke in z njimi grali igro spomin. Pisali in risali smo tudi »kot Michelangelo«, leže in z listom pod stolom.
V knjižnici se je kar dva tedna pridno polnil poštni nabiralnik s prijaznimi sporočili vsem šolarjem in zaposlenim na šoli, ki jih je priložnostna poštarka vsakodnevno raznašala po razredih.
Pišem z roko, ker…
…te cenim,
…ti želim povedati,
…si želim zapomniti,
Več si lahko ogledate v kratkem filmčku
Janja Irman Kolar